Škoda, da se ni igralo le dve četrtini

Kaj rečt po taki tekmi? Če bi se igrala le 2. in 3. četrtina bi zmagali 🙂  Ne moremo in ne moremo sestaviti več kot dve četrtini že vso leto. Ali je to kondicija, koncentracija ali pa kaj tretjega. Tekmo smo začeli katastrofalno. Oni so bili od prve sekunde agresivni, mi pa na vseh koncih šlampasti. Namesto 110% smo dajali od sebe 75%. Proti takemu tekmecu je to občutno premalo. Zato prva četrtina 18:4, ko revčeki. Potem pa malo pozitivnega dretja med premorom in dogovor o fightu, pa bo kaj bo. In je blo… Nismo več izgubljali žog, sestavili smo več kot 4 podaje v napadu, tako prihajali do nekih pol/odprtih metov in jih tudi zadevali. V drugi četrtini se je med strelce vpisalo 5 igralcev (Žiga, Jordan, Denis, Grega, Uroš). Če ne bi pri njih Mirt dal dve trici iz kota, bi jih ustavili pri sedmih točkah. Obramba je bila vrhunska, borbena, moštvena. Sirena za polčas jih je rešila. Prvič letos smo odprli drugi polčas tako kot treba. Vbistvu ni kaj dosti za napisat, saj smo nadaljevali z igro iz druge četrtine. Oni so klicali timeoute, oni so se kregali, oni so se ubadali z vsem živim, mi smo pa le igrali “basket”, kot rad reče Alpi. V razdobju med 10. in 30. minuto tekme nas je bilo užitek gledati, potem pa spet mrk, črni mrk, črna luknja. Zadnjo četrtino smo odprli z -8 v minuti dvajset. Klop, vključno s trenerjem je rahlo popizdila. Verjetno smo vsi bili v takem šusu, da niti nismo opazili da tudi kondicijsko padamo. Grega je to prvi priznal na glas: “sorry, malo mi je pado tempo”. Prav je imel; res pa je tudi, da nas je Grega s svojo noro hitro igro pripeljal na egal sredi tretje četrtine. Tistim, ki vas ni bilo na tekmi, je lahko žal. Pubec je prodiral levo, desno, folk je padal ko ga je hotel pokrit, drugače kot s faulom tak ni šlo. Videli smo offbalance trico iz 8 metrov, polaganje okoli pasu, pa lepe asistence, bravo. Škoda da smo short na play poziciji, ker Grega stroši baterije že pred zadnjo četrtino. Ali prazna baterija, ali pa krči… V zadnjem delu se je sicer strelsko prebudil tudi Mičo, a je bilo zaradi slabe kolektivne obrambe, nezadostne komunikacije in vsesplošne iztrošenosti to seveda premalo. Sicer škoda, da smo dobili fadeaway trico v zadnji sekundi tekme (Želj), a srečanje je bilo tako in tako odločeno praktično že po nekaj minutah zadnje četrtine.

Po koncu tekme, smo sicer nekoliko nevoljno obsedeli na klopi, a je že v slačilnici bilo vzdušje dobro, timsko. Pripomogel je tudi Uroš s polno škatlo mrzlih pirov 🙂 Atmosfera v ŠDKju je letos fajna, pozitivna… V kafani, ki je del športne dvorane smo spili tri runde, zraven pogledali drugi polčas fuzbalskega derbija, pol pa v Pomodoro na pizzo. Uroš in Grega sta se valda spet izgubila (kljub temu da sta vozila za Alpijem), ampak po nekaj telefonskih usmeritvah prišla na cilj še pred picami. Maribor je ipak metropola… Fajn je blo, dobra hrana, dobra pijača, dobra družba. Se vidimo v sredo na treningu in tako naprej.

foto: Oli