Serbus iz Lenta!
Kako bomo torej to zapisali? Malo drame. Odjuga! Kapljalo je vsepovsod. V Mariboru smo dočakali PLUS. Ni več drsalnice pred dvorano in drugačen občutek ob vstopu v dvorano. Pogled na parket. Tudi tam ni bilo drsalnice in zgledalo je vse ok, dokler spet nismo “štelali” muzike na začetku. Biebera smo “skinli” a na drug ključek so se pretihotapili Modern Talking. Se pravi, sledilo bo 80s ogrevanje. Na glasbi..še bomo delali malo. Na obeh straneh polno. No malček je manjkalo, ampak polno. So bili časi, ko sta se ti dve ekipi pomerili z “manjšo” bero aktivnosti. Šumarji alias ŠD Kidričevo so tradicionalna ekipa v PARKL-u. Do njih človek mora imeti spoštovanje, saj je skoraj enako, kot da bi k NK Maribor prišel na gostovanje Liverpool. Tradicija, tradicija all over. No primerjava je “skoraj”. Pač se boljše nisem spomnil. Robertino prikoraka in videli bomo na delu ekipo, ki se je “najbolj dvignila” v zadnjem času. Točno to so bile besede našega coacha Čja, ki je tudi prikorakal ..v zadnjem trenutku. Človek z mešanico gripe, viroze in bolečin in že za to sploh kapa dol, da je prišel odvodit tekmo. Čuki, šnops, čaj in tablete do nadaljnjega. Amen!
Tekma se torej prične v črno belem formatu. Barva dresov, 80s ogrevanje in šutiranje od daleč. Domači smo nekak čudno odprli tekmo. Ne rezultatsko, ampak glede na vloženo energijo in iskanje ritma. Tedi Horvat je zgleda pač..prišel od nekod vroč in v prvih petih minutah polnil koš gostov. Na drugi strani je za razliko od nekaj zadnjih naših medsebojnih tekem, ekipa Kidričevega delovala veliko bolj kolektivno in kompaktno. V igri je bila kombinatorika in predvsem se je poznala veliko večja samozavest. Razvila se je dobra tekma. Ena boljših v zadnjem času, kar se dvorane na Lentu tiče. Domači smo se nekako po korakih prebujali in delovali smo na trenutke celo malce nervozno. Veliko rotacije na obeh straneh in ritem je bil dober. V samem prvem polčasu je dejansko odločalo samo to, kdo je pri boljšem šutu. Pri gostih Mesko, Novak, Kmetič in Hari Boštjan. Odlično so krmarili to “šumarsko barko” in na polčasu tesno. Pol koša prednosti za domače. Med polčasom stopi na sceno na ta dan oboleli coach Č, ki je od nekod vzel zadnje atome moči in povzdignil glas, narisal na tablo meni nerazumljive stvari in vrgel flumaster! Posledica? Drugačna igra v 3/4! Vse skupaj je nekako najbolj vplivalo na Elvisa Kadića, ki je v prvem delu tekme še nekako “prihajal iz službe”. Ko Kada da v drugo, se po koncu tekme v zapisniku tekme pojavi težava “premalo prostora” za pisanje doseženih točk. Tedi je nadaljeval, kjer je ostal po prvih petih minutah, kapetan Robi je bil vsepovsod in obrambno so Adeccovci resnično igrali veliko bolje. Močna in moška tekma, nekaj tehničnih in minute za obolevanje na obeh straneh. Rezultat 3/4 je bil 34:13. Več komentarja tukaj ni potrebno. Zadnjih 10 minut, nekaj rotacije pri domačih in nekaj poskusov. Na klopi domačih sta se v civilu pridružila prvi kapetan Geljo in Čupa in bili smo …ja kompletni! Tekmo je bilo potrebno pripeljati do konca in to se je tudi zgodilo. Na koncu Meskota razkuri zgrešen zicer, ki je bil prav posrečen. Pač zaradi spleta okoliščin in reakcije. No še enkrat..na koncu, zaslužena zmaga domačih. Dobra tekma in zelo dobra ekipa Šumarjev. Letošnji F4 bo pri njih doma. 20. jubiljeni! Fantje, s tako igro, vam ne more uiti.
After je bil v galeriji dvorane. Trenutna postavitev Stojanovih kavčev je dajala vtis galerije in separejev. Pizzerija Ali je poskrbela za obe ekipi, le Turk še ni našel šaltera, kjer lahko direktno od zgoraj naročiš pivo mojstru Oliju. Vse ob svojem cajtu. Špiclji so delo opravili med in po…in vse je kot mora biti. Rituali štimajo.
Za konec tega poročila nekaj vrstic o Francu Milošiču. Tisti, ki ne veste..to je gospod v črni trenerki, z očali, brčicami. Vidite ga na naši klopi, z vodo, brisačami. Na koncu klopi mirno vzpodbuja ekipo. Franca je vsepovsod v dvorani. Pripravljen je na vsako pomoč, pa če gre za masažo kolena ali spuščanje koša. Franca je na dan tekme bil večer pred svojim 70.tim rojstnim dnevom. Kaj reči ali napisati ob takem jubileju? Preživel je več MB košarkarskih klubov in bi ga morali dejansko dati v muzej! V KK Adecco smo izredno veseli, da je z nami. Veliko nas, če ne kar vsi, bomo lahko bili srečni, če nam bo uspelo v teh letih še tako aktivno in s tako vnemo delati v košarki in enostavno živeti življenje. Vsekakor je človek lahko vzor vsem nam v klubu, dvorani in širše. Hvala ti za vse skuhane turške in v imenu kluba in vseh navijačeh, kolegov iz drugih klubov, skratka vseh nas.. Franca, daj nam živi še dolgo, bodi zdrav in da se bomo skupaj še veliko veselili. Pa tudi, če ne, tu smo, skupaj smo in to šteje!
Hvala za pozornost in pozzz iz Lenta,
Na koncu emocionalen – Battisti
